Kronični stres ni le čustvena utrujenost, temveč življenjsko tveganje
Stres smo navajeni dojemati kot začasen odziv organizma na težave, ki jih je mogoče preprosto “preboleti”. Vendar sodobna znanost vse bolj dokazuje, da kronični stres ni le slabo razpoloženje in utrujenost, temveč tudi resen dejavnik tveganja za srce, možgane in celoten organizem.
Glede na študijo, objavljeno v reviji The Lancet, je povečana aktivnost v možganski amigdali, centru, ki je odgovoren za procesiranje stresa, neposredno povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, vključno z možgansko kapjo in srčnim infarktom. Raziskovalec znanosti je poročal o tem, kako točno stres “napade” srce, kaj pravijo znanstveniki in kako lahko zaščitite svoje zdravje – ne le čustveno, temveč tudi fizično.
Stres se začne v možganih, vendar se tam ne konča
Povečana aktivnost amigdale (amigdale) pri ljudeh je povezana z:
- aktivnejšim kostnim mozgom (ki proizvaja bele krvničke – bele krvničke),
- povečano vnetje v krvnih žilah,
- in nenazadnje s povečanim tveganjem za srčni infarkt, možgansko kap in druge srčno-žilne dogodke.
Kronični stres “vklopi” biološko verižno reakcijo: aktivirana amigdala pošilja signale kostnemu mozgu, to pa povzroči prekomerno proizvodnjo belih krvnih celic. Te celice nato sprožijo vnetne procese v arterijah, kar povzroči nastanek oblog in zožitev žil, kar lahko privede do resnih zapletov.
Zakaj je to še posebej pomembno za ženske
Ženske, zlasti tiste v 30. in 50. letih, so pogosto izpostavljene kroničnemu psihološkemu stresu: usklajevanje dela, otrok, gospodinjskih opravil, skrbi za ostarele starše in lastnih ambicij. Pogosto stresa ne upoštevajo ali ga dojemajo kot “normalen del življenja”. Vendar je lahko skriti sovražnik vašega srca.
Pri ženskah se pogosteje pojavijo tudi “tihi” simptomi srčnega infarkta, ki jih zlahka zamenjamo z običajno živčno izčrpanostjo ali gastritisom.
Kaj pravijo strokovnjaki
Izsledki raziskav razkrivajo edinstven mehanizem, kako lahko stres povzroči bolezni srca in ožilja. Zmanjševanje stresa ne pomeni le dobrega počutja, temveč dejansko zaščito srca. Vedno več ljudi vsakodnevno doživlja kronični psihosocialni stres. Morali bi ga obravnavati kot dejanski dejavnik tveganja za bolezni srca, enakovreden hipertenziji in sladkorni bolezni.
Znanstveno podprti nasveti
- Meditacija in dihanje Redna meditacija dokazano zmanjšuje aktivnost amigdale in raven kortizola (stresnega hormona).
- Telesna dejavnost. 30 minut hitre hoje dnevno zmanjšuje vnetja in izboljšuje elastičnost ožilja.
- Zdravo spanje. Kakovost spanja je neposredno povezana z uravnavanjem živčevja – ženske, ki spijo manj kot 6 ur, imajo večje tveganje za bolezni srca.
- Omejitev kofeina, alkohola in nikotina. Te snovi povečujejo odziv telesa na stres.
- Pogovor s terapevtom ali psihologom. Že nekaj seans lahko pomaga prepoznati osnovne vire stresa in zmanjšati njegov vpliv.
Kronični stres ni le čustvena utrujenost, temveč življenjsko tveganje. Zahvaljujoč sodobni medicini razumemo, da je skrb za duševno stanje del preprečevanja bolezni srca. Če imate občutek, da živite v nenehni napetosti, ne odlašajte – obiščite strokovnjaka, poskusite z metodami samoregulacije, ukvarjajte se z dejavnostmi, ki vam prinašajo zadovoljstvo. Vaše srce si ne zasluži le ljubezni, temveč tudi mir.
