Foto: iz javnih virov
Najpomembneje je, da jih ne ignorirate in da čim prej obiščete zdravnika.
Tiha možganska kap je zahrbtna grožnja, ki lahko ostane neopažena, vendar povzroči resno poškodbo možganov. RBC Ukrajina pojasnjuje, kako pravočasno prepoznati znake te resne bolezni.
Kaj pomeni tiha možganska kap
Tiha možganska kap, znana tudi kot lakunasta možganska kap ali mikropoškodba, nastane zaradi zapore majhnih krvnih žil, ki oskrbujejo s krvjo globoke strukture v možganih. Ker so prizadeta območja majhna, so simptomi pogosto šibki ali jih sploh ni, zato se oseba morda sploh ne zaveda, da je doživela možgansko kap. Vendar tudi “tiha” možganska kap pusti mikroskopske brazgotine v možganskem tkivu, njihovo kopičenje pa lahko sčasoma povzroči resne posledice, vključno s kognitivnimi motnjami in povečanim tveganjem za razvoj popolne možganske kapi v prihodnosti.
Simptomi tihe možganske kapi
Nenadni primeri omotice ali izgube ravnotežja
Nenaden občutek nestabilnosti, nestabilnost pri hoji ali kratki epizodi omotice brez očitnega vzroka so lahko znak slabše prekrvavitve nekaterih delov možganov, ki so odgovorni za koordinacijo in ravnotežje.
Nepojasnjena šibkost ali odrevenelost v eni okončini
Čeprav se klasična možganska kap pogosto kaže z izrazito šibkostjo polovice telesa, lahko tiha možganska kap povzroči le blag, prehoden občutek šibkosti ali otrplosti v eni roki ali nogi. Oseba lahko to pripisuje neudobnemu položaju med spanjem ali začasnemu ukleščenju živca, vendar je za takšne primere, zlasti če se ponavljajo, potreben zdravniški nasvet.
Prehodne težave z govorom ali razumevanjem
Kratkotrajne težave pri sprejemanju besed, nejasen govor, občutek “kaše v ustih” ali težave pri razumevanju preprostih stavkov so lahko znak prehodnega ishemičnega napada (TIA), ki ga pogosto imenujemo “mini možganska kap”. TIA je resen opozorilni znak in znatno poveča tveganje za nastanek popolne možganske kapi, tudi tihe možganske kapi.
Nenadne spremembe vida
Zamegljen vid, dvojni vid, začasna izguba vida na eno oko ali pojav “mušic” pred očmi so lahko povezani tudi z motnjami v pretoku krvi v možganske vidne centre. Tudi če ti simptomi hitro izzvenijo, jih ne smete prezreti.
Nenavadno močan glavobol brez očitnega vzroka
Nenaden, močan glavobol, ki se razlikuje od običajnih glavobolov, zlasti če ga spremljajo drugi nepojasnjeni simptomi, je lahko znak motnje možganske cirkulacije.
Manjše spremembe kognitivnih funkcij
Kopičenje tihih kapi lahko sčasoma privede do postopnega slabšanja kognitivnih funkcij, kot so spomin, pozornost, hitrost razmišljanja in izvršilne funkcije. V zgodnjih fazah so te spremembe lahko komaj opazne in jih lahko odpišemo kot starostne značilnosti ali utrujenost, vendar so pomemben znak možnih težav z možgani.
Koga ogroža tiha možganska kap?
Dejavniki tveganja za tiho možgansko kap so zelo podobni tistim za običajno možgansko kap:
Visok krvni tlak (hipertenzija)
Nenadzorovana hipertenzija je glavni vzrok za poškodbe malih krvnih žil v možganih.
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen lahko povzroči poškodbe žil, vključno z drobnimi možganskimi arterijami.
Visok holesterol: Ateroskleroza, kopičenje maščobnih oblog v krvnih žilah, lahko prizadene tudi male arterije.
Kajenje
Nikotin in druge škodljive snovi v tobačnem dimu poškodujejo stene krvnih žil.
Debelost in sedeče vedenje
Ti dejavniki prispevajo k povišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in visokemu holesterolu.
Starost
Tveganje za možgansko kap, tudi tiho, se s starostjo povečuje.
Družinska anamneza možganske kapi ali bolezni srca in ožilja
Vlogo lahko igra tudi genetska nagnjenost.
Zakaj je pomembno, da tihe možganske kapi ne prezremo?
Kljub temu, da je tiha možganska kap “tiha”, so njene posledice lahko resne:
Povečano tveganje za prihodnje možganske kapi
Zgodovina tihe možganske kapi znatno poveča verjetnost, da se bo v prihodnosti razvila popolna, pogosto hujša možganska kap.
Kognitivne motnje
Kopičenje mikropoškodb lahko privede do postopnega upadanja kognitivnih funkcij, vse do razvoja vaskularne demence.
Motorične motnje
Čeprav tiha možganska kap redko povzroči izrazito paralizo, lahko povzroči manjše motnje koordinacije in ravnotežja, ki lahko sčasoma napredujejo.
Depresija in čustvene motnje
Poškodbe določenih delov možganov, tudi majhne, lahko vplivajo na čustveno počutje.
Kaj morate storiti, če opazite te simptome?
Najpomembneje je, da jih ne ignorirate in čim prej obiščete zdravnika. Tudi če so simptomi videti manjši in hitro izginejo, so lahko opozorilni znak. Zdravnik bo lahko ocenil vaše stanje, opravil potrebne preiskave (vključno z magnetno resonanco ali računalniško tomografijo možganov) ter določil nadaljnje taktike zdravljenja in preprečevanja.
